Ko prejmete sklep o izvršbi, se ura ne ustavi. Ugovor na izvršbo rok je eno prvih vprašanj, ki odloča, ali boste sploh še lahko učinkovito reagirali. Pri tem ni prostora za odlašanje, ker lahko nekaj dni razlike pomeni razliko med pravočasnim pravnim varstvom in izvršbo, ki ste jo zamudili ustaviti.
Za podjetnika, ki ima odprte račune, vozni park, zaposlene in tekoče stroške, je tak položaj več kot pravna formalnost. Je pritisk na denarni tok. Enako velja za posameznika, ki je prejel sklep in ne ve, ali je terjatev utemeljena, zastarana ali že poravnana. V obeh primerih velja isto pravilo – najprej preverite rok, nato vsebino, potem ukrepajte.
Ugovor na izvršbo – rok je običajno 8 dni
V praksi je najpogostejše pravilo jasno: rok za ugovor na izvršbo je običajno 8 dni od vročitve sklepa o izvršbi. Pri meničnih in čekovnih sporih je rok praviloma krajši, pogosto 3 dni. Prav zato ni dovolj, da sklep samo preberete in ga odložite na mizo. Treba je preveriti, za kakšno vrsto izvršbe gre in od kdaj rok dejansko teče.
Ključno je, da rok ne začne teči od datuma, ki je natisnjen na sklepu, temveč od pravilne vročitve. To v praksi pomeni od dneva, ko ste pisanje prevzeli oziroma ko je bila vročitev pravno veljavno opravljena. Tu nastane veliko napak. Dolžniki gledajo datum dokumenta, ne pa datuma vročitve. Posledica je zamuda.
Če rok zamudite, sodišče prepoznega ugovora praviloma ne bo vsebinsko obravnavalo. To pomeni, da se boste kasneje težje branili, upnik pa bo lahko nadaljeval postopek. Zato je pri tej temi najpomembnejše eno – hitrost.
Zakaj je rok tako pomemben v praksi
Veliko ljudi meni, da zadošča, če sodišče obvestijo, da se z dolgom ne strinjajo. To ne drži. Pravočasen ugovor mora biti vložen v roku in mora biti dovolj konkreten. Če je vložen prepozno ali pavšalno, si z njim pogosto ne pomagate veliko.
Pri podjetjih je težava še večja. Računovodstvo prejme pošto, direktor je na terenu, komerciala rešuje reklamacije, medtem pa rok teče. V prevozništvu, montaži, servisih, čiščenju in drugih operativnih dejavnostih se to dogaja pogosto. Dokumenti krožijo predolgo, pravna reakcija pa pride prepozno.
Ravno zato je smiselno, da se takoj po prejemu sklepa preveri tri stvari: datum vročitve, pravna podlaga terjatve in ali obstajajo konkretni razlogi za ugovor. Brez tega samo ugibate.
Kdaj je ugovor na izvršbo sploh smiseln
Ugovor ni namenjen zavlačevanju. Če je dolg nesporen, dokazljiv in zapadel, je pogosto bolj smiselno reševati obročno plačilo ali drugo strategijo. Če pa terjatev ni pravilna, je ugovor nujno orodje.
Najpogostejši razlogi so, da je bil račun že plačan, da znesek ni pravilen, da storitev ni bila opravljena v dogovorjenem obsegu, da dolžnik sploh ni prava oseba ali podjetje, ali pa da je terjatev zastarala. Včasih je težava že v tem, da je izvršba vložena na podlagi nepopolnih ali napačnih podatkov.
Posebej pri poslovnih razmerjih se pogosto zgodi, da je bilo med strankama odprto vprašanje reklamacije, dobropisa, vračila blaga ali nedokončane storitve. Upnik vloži izvršbo, ker račun formalno obstaja, dolžnik pa meni, da terjatev ni zapadla ali ni nesporna. Takrat je vsebinski ugovor običajno prava pot.
Kaj mora ugovor vsebovati
Sodišče ne presoja občutka krivice, ampak navedbe in dejstva. To pomeni, da mora biti ugovor jasen, konkreten in usmerjen v razlog, zakaj izvršba ne bi smela teči v predlaganem obsegu.
V ugovoru je treba navesti, kateremu sklepu nasprotujete, v kakšnem delu mu nasprotujete in zakaj. Če je dolg že plačan, to napišete in priložite dokazilo. Če je znesek napačen, pojasnite razliko. Če terjatev izhaja iz pogodbenega razmerja, ki je sporno, je treba na kratko in natančno opisati, kaj je bilo dejansko dogovorjeno in kje je problem.
Največ škode naredijo splošni stavki, kot so: z izvršbo se ne strinjam, račun ni pravilen, zadeva ni poštena. To ni dovolj. Ugovor mora sodišču povedati, kaj je pravno in dejansko narobe. Brez tega lahko ostanete brez resne obravnave svojih razlogov.
Ugovor na izvršbo rok ni edina težava – pomembna je tudi kakovost vloge
Veliko strank pride do nas z istim problemom. Rok sicer še teče, a ne vedo, kako napisati ugovor. Tu nastane druga nevarnost. Pravočasna, a slabo pripravljena vloga je lahko skoraj enako problematična kot zamuda.
Dober ugovor ne pomeni dolg dokument. Pomeni natančen dokument. Sodišče mora iz njega hitro razumeti bistvo spora. Pri podjetjih je še posebej pomembno, da se priložijo računi, dobavnice, korespondenca, dokazila o plačilu, zapisniki o reklamaciji ali drugi poslovni dokumenti. Pri posameznikih pa so ključna nakazila, pogodbe, SMS-komunikacija, e-pošta in vse, kar pokaže dejansko stanje.
Če teh prilog ni, postane ugovor šibkejši. Če so, dobi težo. Ni pa vedno pravilo, da več prilog pomeni boljši rezultat. Pomembno je, da so relevantne.
Kaj se zgodi po vloženem ugovoru
Če je ugovor pravočasen in dopusten, sodišče postopek praviloma premakne v fazo, kjer se spor vsebinsko obravnava. To še ne pomeni, da ste zmagali. Pomeni pa, da ste odprli prostor za obrambo.
Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine se lahko sklep o izvršbi v delu, ki dovoljuje izvršbo, razveljavi in zadeva nadaljuje kot pravda glede terjatve. To je pomembno zato, ker mora upnik nato svojo terjatev tudi dokazovati. Za dolžnika je to pogosto prva resna možnost, da predstavi celotno zgodbo.
Po drugi strani pa to pomeni tudi čas, stroške in procesno disciplino. Če vložite ugovor, morate biti pripravljeni, da boste svoje trditve tudi branili. Zato ugovor nima smisla vlagati na pamet. Imeti mora realno podlago.
Najpogostejše napake pri vprašanju ugovor na izvršbo rok
Prva napaka je čakanje. Ljudje sklep preberejo, se razburijo, potem pa dva ali tri dni zbirajo mnenja znancev. Druga napaka je napačno štetje roka. Tretja je prepričanje, da bo zadostoval telefonski klic upniku ali sodišču. Ne bo. Rok teče ne glede na to, ali ste nekoga poklicali.
Četrta napaka je, da stranka pošlje nepopoln ugovor brez ključnih navedb. Peta pa, da ugovor sicer obstaja, vendar ni oddan pravilno ali pravočasno. V teh postopkih podrobnosti odločajo.
Za podjetnike je dodatna napaka še to, da problema ne obravnavajo kot del upravljanja terjatev in obveznosti. Če redno poslujete na odloženo plačilo, morate imeti enak refleks za izterjavo ter za obrambo pred neutemeljeno izvršbo. Oboje vpliva na likvidnost.
Kdaj ukrepati takoj in brez odlašanja
Če ste prejeli sklep o izvršbi in niste prepričani, ali je terjatev pravilna, ukrepajte isti dan. Ne jutri, ne po vikendu, ne po sestanku. Isti dan je treba preveriti rok, podlago in dokumentacijo.
To še posebej velja, če gre za višje zneske, blokado računa, več odprtih postopkov ali poslovanje, kjer vam vsak izpad denarnega toka povzroči resne težave. Takrat ni smiselno eksperimentirati z vzorci z interneta ali improviziranimi dopisi. Potrebujete hiter in pravilen odziv.
Če ste upnik, pa je ta tema pomembna iz drugega razloga. Dobro je vedeti, da bo nekakovostno pripravljena izvršba lažje padla pod ugovorom. Tudi na strani upnika hitrost ni dovolj sama po sebi. Potrebna je tudi pravilna priprava podlage.
Praktičen pristop je vedno boljši od čakanja
Pri izvršbi ni največji problem samo spor. Največji problem je neukrepanje. Ko veste, da je ugovor na izvršbo rok kratek, postane jasno, da je treba vsako zadevo obravnavati operativno. Preveriti dokumente, oceniti možnosti in vložiti ustrezno vlogo pravočasno.
Naša praksa je preprosta – brez odvečnega kompliciranja, brez praznih obljub in brez izgubljanja dragocenih dni. Če potrebujete pomoč pri pripravi ugovora na izvršbo ali želite hitro preveriti, ali rok še teče in kakšne so vaše možnosti, nas kontaktirajte na 040/28-00-75 ali pišite na info@izterjava-denarja.si.
V takih postopkih pogosto ne zmaga tisti, ki ima najglasnejši argument, ampak tisti, ki ukrepa pravočasno in pravilno.