Vlogo za izvršbo običajno vlaga upravičena oseba – torej zakoniti zastopnik otroka (najpogosteje eden od staršev v imenu mladoletnega otroka) ali pa otrok sam, ko že dopolni 18 let, če se zavezanec izmika plačevanju dogovorjenih zneskov.

Da lahko uspešno vložimo vlogo v vašem imenu, potrebujemo sodno odločbo ali sklep o določitvi preživnine (ali odločbo CSD o uskladitvi preživnine), osebne podatke dolžnika (EMŠO, davčna številka, naslov) ter podatke o vašem transakcijskem računu (TRR).

Zastaralni rok za izterjavo preživnine, ki izvira iz pravnomočne sodne odločbe, je 10 let od datuma izdaje odločbe. To pomeni, da lahko zakonito zahtevate poplačilo zaostalih obveznosti tudi za več let nazaj.

Preko sodne izvršbe se lahko dolžniku neposredno blokira bančni račun (TRR), uvede rubež dela plače ali drugih rednih prejemkov, v skrajnih primerih pa lahko izvršitelj poseže tudi na dolžnikovo premično in nepremično premoženje, vse dokler preživnina ni poplačana.

Vračilo avansa lahko zahtevate takrat, ko ste izvajalcu (podjetju ali mojstru) vnaprej plačali storitev ali blago, ta pa svojih obveznosti v dogovorjenem roku ni izpolnil in vam zadeve ni dostavil ali opravil.

Zlato pravilo pri neplačnikih je – ukrepajte takoj. Dlje ko čakate in poslušate izgovore, manjša je verjetnost, da boste denar dobili nazaj. Če izvajalec denarja po pozivu ne vrne, je treba nemudoma sprožiti uradni postopek prisilnega vračila oziroma izvršbe.

Potrebujete predvsem dokazilo o plačilu (potrdilo o nakazilu z banke, bančni izpisek), morebitne predračune, ponudbe ali pogodbe ter pisno komunikacijo (e-pošto, SMS sporočila), iz katere je jasno razviden dogovor in dejstvo, da storitev ni bila nikoli opravljena.

Rok za ugovor je strogo določen in je vedno naveden v pravnem pouku sklepa o izvršbi. Običajno znaša natanko 8 dni od dneva vročitve sklepa. Če ta rok zamudite, sklep postane pravnomočen in ugovor ni več mogoč, ne glede na dejstva.

Ugovor je nujen in smiseln, če dolg sploh ne obstaja, če ste dolg že plačali, če je naveden napačen znesek, če je terjatev že zastarala, ali pa če gre za pomoto v identiteti dolžnika.

Da, pravočasno in vsebinsko pravilno vložen ugovor na sklep o izvršbi (ki je bila izdana na podlagi verodostojne listine) prepreči pravnomočnost. To praviloma zadrži izvedbo same izvršbe (npr. rubež sredstev z računa), vse dokler sodišče o ugovoru in dolgu ne odloči v pravdnem postopku.

Seveda, ugovor je pogosto zahteven pravni korak, zato ga namesto vas lahko strokovno pripravimo in vložimo mi. Pomembno je le, da nas kontaktirate takoj ob prejemu pošte, da ne zamudimo 8-dnevnega roka.

Ne nujno, vendar morate za poplačilo nemudoma in uradno prijaviti svojo terjatev (dolg) v stečajno maso dolžnika. Če terjatve ne prijavite, ne morete biti poplačani v postopku in dolg bo izgubljen.

Rok za prijavo terjatve je zakonsko določen in običajno znaša točno 3 mesece od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka. Zamuda tega roka praviloma pomeni izgubo pravice do poplačila iz stečajne mase, zato je treba reagirati hitro.

Potrebujemo natančen obračun dolga (specifikacijo glavnice in vseh obresti do dneva začetka stečaja) ter ustrezna dokazila (račune, pogodbe ali morebitne sklepe o izvršbi). Za vse formalnosti, izračune in pravočasno vložitev nato poskrbimo mi.

Prijava je kljub temu priporočljiva. Upravitelj lahko v postopku izpodbija določena pretekla dejanja dolžnika in tako pridobi skrito premoženje. Poleg tega je pravilna prijava pogosto ključen pogoj za računovodsko/davčno odpisovanje neizterljivih terjatev (npr. uspešen popravek oz. povračilo DDV-ja v podjetju).