Neplačan račun pogosto ni največja težava. Težava je trenutek, ko upnik ugotovi, da bo moral poleg glavnice založiti še denar za postopek. Zato je vprašanje kdo plača stroške izvršbe eno prvih, ki ga slišimo od podjetnikov, prevoznikov, monterjev, serviserjev in tudi posameznikov, ki čakajo na preživnino ali vračilo avansa. Odgovor je kratek: praviloma jih nosi dolžnik. V praksi pa je zgodba nekoliko bolj odvisna od tega, kako je izvršba vložena, ali je terjatev pravilno pripravljena in ali dolžnik ugovarja.
Če želite hiter in pravno varen korak do izterjave, nas kontaktirajte na 040/28-00-75 ali info@izterjava-denarja.si. Hitro. Jasno. Brez odvečnega zapletanja.
Kdo plača stroške izvršbe po osnovnem pravilu
Osnovno pravilo izvršilnega postopka je preprosto. Tisti, ki je povzročil potrebo po izvršbi, nosi stroške postopka. Če dolžnik računa ni plačal pravočasno in je upnik zaradi tega moral vložiti izvršbo, se stroški praviloma naložijo dolžniku.
Sem spadajo predvsem sodna taksa za predlog za izvršbo, morebitni stroški priprave vloge, stroški pooblaščenca, če je ta potreben, ter nekateri nadaljnji izvršilni stroški, ki nastanejo med postopkom. Za upnika je pomembno razumeti eno bistveno stvar: čeprav je dolžnik tisti, ki jih praviloma na koncu plača, jih mora upnik pogosto najprej založiti sam.
To je ravno točka, kjer veliko podjetij izgublja čas. Ne zaradi prava, ampak zaradi odlašanja. Račun stoji, opomini ne zaležejo, denarni tok pa trpi. Pri terenskih dejavnostih, kjer je vsak mesec vezan na prilive, je hiter začetek postopka pogosto pomembnejši od dolgega pregovarjanja.
Kateri stroški izvršbe sploh nastanejo
Ko govorimo o stroških izvršbe, ne govorimo samo o eni postavki. Najpogosteje nastanejo sodna taksa za vložitev predloga, stroški sestave predloga za izvršbo, stroški vročanja, v nekaterih primerih stroški izvršitelja, in če zadeva postane bolj zapletena, tudi dodatni pravni stroški.
Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine je začetni strošek običajno najbolj predvidljiv. Gre za standarden postopek, če ima upnik račun, obračun, dobavnico ali drug dokument, s katerim izkazuje terjatev. Če je zadeva čista in pravilno pripravljena, je tudi možnost priznanja stroškov bistveno večja.
Zaplet nastane takrat, ko je terjatev slabo dokumentirana ali ko upnik zahteva tudi stroške, ki niso bili potrebni ali niso bili ustrezno specificirani. Sodišče ne priznava vsega avtomatično. Prizna tiste stroške, ki so bili za postopek potrebni in ustrezno uveljavljeni.
Stroški, ki jih upnik najprej plača sam
To je del, ki ga marsikdo spregleda. Čeprav zakon izhaja iz tega, da stroške nosi dolžnik, mora upnik na začetku pogosto sam plačati sodno takso in poskrbeti za pripravo predloga. Šele nato se ti stroški uveljavljajo proti dolžniku.
To pomeni, da vprašanje ni samo kdo plača stroške izvršbe, ampak tudi kdaj jih kdo plača. Upnik jih najprej založi. Dolžnik pa jih povrne, če so bili pravilno priglašeni in če je izvršba uspešna oziroma če sodišče odloči, da jih mora nositi on.
Kdaj stroške dejansko nosi dolžnik
Dolžnik stroške praviloma nosi takrat, ko je terjatev utemeljena in ko je izvršba potrebna zaradi njegovega neplačila. To je najpogostejši scenarij. Upnik vloži predlog, sodišče izda sklep o izvršbi, dolžnik ne ugovarja ali pa z ugovorom ne uspe, in stroški se naložijo dolžniku.
Za upnika je ključno, da je predlog pripravljen natančno. Napačen znesek, napačen naslov, nejasna listina ali pomanjkljiv opis terjatve lahko hitro odprejo prostor za ugovor in zaplete pri stroških. Praktično povedano – bolj kot je zadeva čista na začetku, manj možnosti je, da se bo postopek zavlekel in podražil.
Pri podjetjih, ki vsak mesec izstavijo več računov in se redno srečujejo z zamudami, se to še posebej pozna. Ena slabo pripravljena izvršba ni samo pravna težava, ampak neposreden strošek časa, likvidnosti in živcev.
Kdaj stroški izvršbe ne bremenijo dolžnika v celoti
Tu pride pomemben del. Ni vedno tako, da dolžnik avtomatično plača vse. Obstajajo situacije, ko sodišče vseh stroškov ne prizna ali pa jih razdeli drugače.
Če upnik vloži neutemeljen predlog za izvršbo, če zahteva previsok znesek, če je terjatev že bila poravnana ali če je postopek sprožen prehitro oziroma brez ustrezne podlage, lahko stroški bremenijo upnika. Enako velja, če upnik v postopku povzroča nepotrebne stroške.
Poseben primer je uspešen ugovor dolžnika. Če dolžnik dokaže, da terjatev ni utemeljena, da je dolg že plačal ali da obstaja druga pravna ovira, se razmerje glede stroškov spremeni. Takrat lahko upnik ostane brez povračila svojih stroškov, v določenih primerih pa mora povrniti tudi dolžnikove.
To ni razlog za strah. Je pa razlog za strokovno pripravo. Hitra izvršba je dobra odločitev samo takrat, ko je tudi pravilna odločitev.
Kdo plača stroške izvršbe, če dolžnik vloži ugovor
Če dolžnik vloži ugovor, se zadeva pogosto premakne v pravdni del ali v nadaljnje odločanje, odvisno od vrste izvršbe in podlage. Tu stroški lahko hitro narastejo. Več je vlog, več je časa, več je tveganja.
Če je ugovor pavšalen in brez resne podlage, to še ne pomeni, da bo dolžnik uspešen. Veliko dolžnikov ugovor vloži predvsem zato, da pridobi čas. Pri tem pa spregledajo, da lahko z neuspešnim ugovorom ustvarijo še dodatne stroške, ki jih bodo morali plačati sami.
Če pa je ugovor utemeljen, je položaj drugačen. Takrat lahko sodišče odloči, da upnik sam nosi del ali vse stroške, posebej če je vložil izvršbo brez dovolj trdne podlage. Zato ni vseeno, kako hitro vložite postopek. Bistveno je, da ga vložite hitro in pravilno.
Praksa pri podjetnikih in malih podjetjih
V praksi pri B2B terjatvah največ težav nastane zaradi površne dokumentacije. Storitev je bila opravljena, material dobavljen, stranka pa ne plača. Potem pa manjka podpisana dobavnica, potrjen prevzem, jasna komunikacija o obsegu del ali pa je račun izdan z zamikom. Dolžnik to hitro izkoristi.
Ravno zato je smiselno izvršbo pripraviti tako, da stroški ne postanejo dodatna težava. Če je dokumentacija urejena, je pot do priznanja glavnice, obresti in stroškov bistveno bolj ravna.
Kaj se zgodi, če se dolg sploh ne izterja
To je realno vprašanje. Tudi če sodišče prizna terjatev in stroške, to še ne pomeni, da bo denar takoj na računu. Če dolžnik nima premoženja, prihodkov ali sredstev na računu, lahko izvršba obstane ali se izvaja dalj časa.
V takem primeru obstaja odločba o stroških, vendar je dejansko poplačilo še vedno odvisno od izterljivosti. Za upnika to pomeni, da ima pravico do povračila, ne pa nujno tudi hitrega nakazila. Zato je pred začetkom postopka smiselno preveriti tudi boniteto, zaposlitveni status, odprte račune in druge okoliščine, ki vplivajo na uspešnost.
Pri slabih dolžnikih ni največji problem sodna taksa. Problem je izguba časa z dolžnikom, pri katerem ni iz česa izterjati. Takrat je prava odločitev odvisna od višine dolga, verjetnosti poplačila in hitrosti odziva.
Kako zmanjšati tveganje glede stroškov
Najboljša zaščita ni v tem, da čakate. Najboljša zaščita je, da ukrepate dovolj zgodaj in s pravilnimi dokumenti. Če imate račun, pogodbo, dopisovanje, dobavnico ali drugo verodostojno podlago, je treba zadevo pripraviti natančno. S tem zmanjšate možnost ugovora, zmanjšate možnost zavrnitve stroškov in povečate verjetnost hitrega sklepa o izvršbi.
Dobro je tudi, da ne napihujete zahtevka. Zahtevajte tisto, kar vam dejansko pripada: glavnico, zakonske zamudne obresti in potrebne izvršilne stroške. Pretiravanje pogosto ne prinese več denarja, ampak več zapletov.
Če ste dolžnik in ste prejeli sklep o izvršbi, pa velja obratno. Ne vlagajte ugovora na pamet. Če obstaja dejanska podlaga, ukrepajte takoj. Če je ni, lahko z neutemeljenim ugovorom samo povečate stroške, ki jih boste na koncu plačali sami.
Najbolj uporaben odgovor za prakso
Ko nas stranke vprašajo, kdo plača stroške izvršbe, jim odgovorimo brez olepševanja. Praviloma dolžnik. Na začetku pa jih običajno založi upnik. Če je zadeva dobro pripravljena, je možnost povračila visoka. Če je zadeva površna, če dokumenti niso urejeni ali če je terjatev sporna, se lahko stroški hitro obrnejo v breme upnika.
Zato pri izvršbi ni bistveno samo to, da jo vložite. Bistveno je, da jo vložite pravočasno, z ustrezno podlago in brez napak, ki dolžniku odpirajo prostor za zavlačevanje.
Če imate neplačan račun, neplačano preživnino, vračilo avansa ali ste prejeli sklep o izvršbi in ne veste, kakšna je vaša izpostavljenost glede stroškov, nas pokličite na 040/28-00-75 ali pišite na info@izterjava-denarja.si. Pregledamo situacijo, povemo realne možnosti in predlagamo naslednji korak. Hitro. Zanesljivo. Uspešno.
V izvršbi največ stane napačen korak, ne sodna taksa.